Pravi naslov za kadrovske rešitve

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

 

Odgovori na vaša vprašanja so urejeni po naslednjih sklopih:

 

DELOVNI ČAS

IZBOR

LETNI DOPUST IN REGRES

PLAČILO ZA DELO

POGODBA O ZAPOSLITVI

PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

RAZNO

DELOVNI ČAS

VPRAŠANJE: Ali lahko zahtevamo od delavcev, da opravljajo nadure, tudi, če jih ne želijo? Nadure so jim vnaprej pisno odrejene.
 ODGOVOR: Da, delavci so na zahtevo delodajalca dolžni opravljati nadurno delo, seveda v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon za nekatere kategorije delavcev prepoveduje opravljanje nadurnega dela, paziti pa je potrebno tudi na nekatere kategorije delavcev, ki lahko opravljajo nadurno delo samo s soglasjem. Upoštevati je potrebno omejitve števila nadur in obvezne odmore in počitke.
20. 12. 2017

 

IZBOR

VPRAŠANJE: V katerem roku je potrebno poslati negativne odgovore neizbranim kandidatom?
 ODGOVOR: Neizbranim kandidatom je potrebno poslati negativne odgovore v 8 dneh po zaključenem postopku izbire, torej po odločitvi o izbranem kandidatu (in ne po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi).
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Ali lahko zaposlimo kandidata, ki ne izpolnjuje vseh objavljenih pogojev za zaposlitev na prostem delovnem mestu?
 ODGOVOR: Ne, razen če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. V tem primeru lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali s podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
20. 12. 2017  

 

LETNI DOPUST IN REGRES

VPRAŠANJE: Delavka ima nekaj dni lanskega dopusta in sorazmerni del letošnjega dopusta. Celo letošnje leto je bila na bolniški, sedaj je pa dobila odločbo za I. kategorijo invalidnosti in ji delovno razmerje preneha. Kako je z dopustom?
 ODGOVOR: Delavki pripada sorazmerni del dopusta za letošnje leto, in sicer 1/12 za vsak mesec zaposlitve pri vas. Ker dopusta delavka iz objektivnih razlogov ni mogla izrabiti (možnost izrabe dopusta je izgubila zaradi nepredvidljivih razlogov – odhod na bolniško in nato v invalidsko upokojitev), ji pripada nadomestilo za neizrabljeni dopust, tako za preostanek lanskega, kot tudi za sorazmerni del letošnjega dopusta. Z delavko se sklene sporazum in določi višino tega nadomestila (100% nadomestilo plače, kot bi dobila, če bi bila na dopustu). Če delavka ne bo zahtevala denarnega nadomestila za neizrabljen dopust, vam ga sicer ni potrebno izplačati, vendar ta terjatev zastara šele čez 5 let. V tem času lahko nadomestilo izterja preko sodišča.
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Do kdaj pripadajo staršu dodatni dnevi dopusta (159. člen ZDR-1) za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo?
 ODGOVOR: Definicija otroka po Konvenciji o otrokovih pravicah: otrok je vsako človeško bitje, mlajše od 18 let. Dodatni dnevi letnega dopusta za otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delavcu pripadajo do otrokovega 18. leta, razen, če otrok nima poslovne sposobnosti. V tem primeru dodatni dnevi dopusta delavcu pripadajo dlje. Poslovna sposobnost pomeni sposobnost fizične osebe, da samostojno izjavlja voljo v pravnem prometu in običajno se pridobi s polnoletnostjo. Duševna bolezen oziroma duševna zaostalost je razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, kadar vpliva na človekovo psihofizično stanje, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Delavec je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi in preneha 30.9. Prejel je regres v celotnem znesku. Ali mora preveč izplačan regres vrniti?
 ODGOVOR: Če delavec odide v drugi polovici leta, je pred prenehanjem verjetno prejel celotni regres. Preveč izplačan del regresa za letni dopust mora delodajalcu vrniti. Vrne ga lahko s soglasjem kot pobot pri plači, ali pa preveč izplačan znesek delodajalcu nakaže na transakcijski račun (v računovodstvu morajo pripraviti ustrezen REK obrazec). V praksi se redno dogaja, da delavci preveč plačanega regresa ne vrnejo delodajalcu. V tem primeru delodajalec lahko uveljavlja zahtevke po civilnem pravu. FURS je izdal mnenje, ki se glasi: »Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.«
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Ali od delavca, ki med letom prekine delovno razmerje in je dobil preveč regresa, zahtevamo vračilo regresa v neto ali bruto znesku?
 ODGOVOR: Delavec mora vrniti neto znesek preveč izplačanega regresa. Preveč izplačano akontacijo dohodnine delodajalcu na njegovo zahtevo vrne FURS.
20. 12. 2017  

 

PLAČILO ZA DELO

VPRAŠANJE: Ali je lahko osnovna plača v pogodbi določena nižje, kot jo določa splošni akt delodajalca?
 ODGOVOR: Če je osnovna plača določena nižje, kot je določeno v splošnem aktu, ima delavec pravico od delodajalca zahtevati razliko. V pogodbi o zaposlitvi je lahko dogovorjena višja plača, kot je določena v splošnem aktu.
20. 12. 2017  

VPRAŠANJE: Ali je delavec upravičen do dodatka na sobotno delo, če dela v soboto in zato dobi dnevnico?
 ODGOVOR: Za delo ob sobotah po ZDR-1 in po večini kolektivnih pogodb ni določen noben dodatek. Takšen dodatek bi mu pripadal edino, če bi bilo tako določeno v za delodajalca zavezujoči kolektivni pogodbi ali v internem pravilniku. Če se mu za delo v soboto odredi nadurno delo, mu pripada dodatek za nadurno delo. (Ni pa nujno, da se mu odredi nadurno delo; v soboto lahko delavec dela v skladu s svojim običajnim urnikom ali pa po odreditvi začasno prerazporejenega delovnega časa). Dnevnica ni plačilo za delo pač pa povračilo stroškov in mu pripada, kadar so za to izpolnjeni pogoji.
5.3.2018

 

POGODBA O ZAPOSLITVI

VPRAŠANJE: Kako delavec pridobi podatek o delovni dobi?
 ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih ne predvideva več uporabe delovne knjižice, zato je delodajalec ni dolžan hraniti, niti vanjo vpisovati delovne dobe delavca. Potrdilo o delovni dobi mora delavec pridobiti sam, in sicer na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na spletni strani ZPIZ-a pridobi obrazec za pridobitev podatkov o zavarovalni dobi, ki ga delavec izpolni in pošlje na ZPIZ, od koder nato prejme potrdilo o zavarovalni dobi.
20. 12. 2017

VPRAŠANJE: Ali se lahko poskusno delo podaljša?
 ODGOVOR: Ne, razen, če je bil delavec dlje časa odsoten z dela.
20. 12. 2017  

VPRAŠANJE: Ali lahko samostojni podjetnik, ki je prijavljen s polnim delovnim časom (za 40 ur na teden), opravlja še dopolnilno delo pri drugem delodajalcu?
 ODGOVOR: V tem primeru dopolnilno delo ni možno. Oseba namreč ne more biti prijavljena na podlagi 005 in 036 hkrati. Lahko pa dela s krajšim delovnim časom kot samostojni podjetnik in s krajšim delovnim časom pri drugem delodajalcu, tako da je skupaj zavarovan za 40 ur na teden (na zavarovalni podlagi 005 za samostojnega podjetnika in 001 za osebo v delovnem razmerju).
5. 7. 2018  

 

PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

VPRAŠANJE: Ali je delavec upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost na Zavodu za zaposlovanje, če mu poteče pogodba za določen čas in hkrati zavrne podpis nove pogodbe za nedoločen čas?
 ODGOVOR: Na zavodu gledajo samo pogodbo za določen čas, ki se je iztekla in nimajo pristojnosti ugotavljati, kakšne so bile okoliščine ob poteku. Zato delavec ima pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Od katere osnove se izračuna odpravnina pri poteku pogodbe za določen čas za delavko, ki je delala s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
 ODGOVOR:

  1. PRIMER: če je delodajalec imel potrebo po zaposlitvi s krajšim delovnim časom in tako tudi zapisal v objavi prostega delovnega mesta, delavka pa je hkrati vložila na Center za socialno delo zahtevo za plačilo prispevkov, potem ji pripada osnova za krajši delovni čas.
  2. PRIMER: če je delodajalec imel potrebo po zaposlitvi za polni delovni čas in tako tudi zapisal v objavi prostega delovnega mesta, delavka pa je naknadno uveljavljala pravico do krajšega delovnega časa, potem ji pripada osnova kot, če bi delala s polnim delovnim časom.
    20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Ali skrajšanje odpovednega roka pri odpovedi iz poslovnega razloga vpliva na datum pričetka prejemanja denarnega nadomestila na zavodu?
 ODGOVOR: Ne, brezposelna oseba je upravičena do denarnega nadomestila takoj po prenehanju delovnega razmerja.
5. 7. 2018

 

RAZNO:

VPRAŠANJE: Kako uredimo spremembo v zavarovanju, če delavec dobi odločbo ZPIZ-a za III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom?
 ODGOVOR: Za že zaposlene delavce uredimo spremembo z obrazcem M-3, v katerega vpišemo samo šifro invalidnosti (rubrika 29). Priložiti je treba novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas in tudi odločbo o invalidnosti. Pomembno: Invalidu, ki ima pravico do dela s krajšim delovnim časom, pustimo delovni / zavarovalni čas na 40 ur.
20. 12. 2017

 

VPRAŠANJE: Ali lahko KAMI, d.o.o., Ljubljana ureja socialna zavarovanja za druge delodajalce?
 ODGOVOR: Da, prijave, spremembe in odjave iz zavarovanj lahko za vas uredimo mi, in sicer preko spletnega portala e-VEM. Potrebujemo samo vaše pooblastilo in skeniran dokument, na podlagi katerega se ureja zavarovanje.
20. 12. 2017

VIRI:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944

Zakon o dohodnini – Zdoh-2. (2006). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2007. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti –  ZEPDSV. (2006). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 29. aprila 2006. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4400

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. (2012). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280

Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV. (1996). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. februarja 1996. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO984

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD. (2010). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 27. oktobra 2010. Dostopno prek  http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840

Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1. (2004). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2005. Dostopno prek  http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3906

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (b. d.). Letni dopust in regres za letni dopust. Dostopno prek

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/faq_zdr1/faq_dopust_regres/ <9. 1. 2017>

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. (2006). Sprejeta v Vladi Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2007. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4359

Krašovec, D. (2013). Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2013. Ljubljana: Založba Reforma.

Ustni viri:

Zavod za zdravstveno zavarovanje

Zavod RS za zaposlovanje

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Združenje delodajalcev Slovenije

Informacijski pooblaščenec

ZA REŠITVAMI KADROVSKIH PROBLEMOV STOJIMO STROKOVNJAKI

 

Kami, d.o.o., Ljubljana
Podmilščakova ulica 36
1000 Ljubljana

 

01 43 11 290
0590 53 642
041 670 646
031 378 154

 

faks: 01 43 02 299
kadrovska@kami.si

Spletna stran za funkcionalnost uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. Več informacij