ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (v skladu z evropskimi direktivami).

Zakon se uporablja za

• delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci;
• delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju Republike Slovenije;
• delavce, ki jih tuji delodajalec napoti na delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, (v skladu z določbami, ki urejajo položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo).
  (2., 3. čl. ZDR- 1)

DELOVNO RAZMERJE je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem

• se delavec prostovoljno vključi
• v organiziran delovni proces delodajalca in
• v njem za plačilo,
• osebno in
• nepretrgano opravlja delo
• po navodilih in
• pod nadzorom

V primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.
(4., 13. čl. ZDR-1)

DELAVEC je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

DELODAJALEC je

• pravna oseba
• fizična oseba
• drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo,

ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

MANJŠI DELODAJALEC je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
(5. čl. ZDR-1)

KOLEKTIVNE POGODBE sklepajo:

• sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavcev in
• delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev.

Kolektivne pogodbe se najbolj pogosto sklepajo na ravni dejavnosti (možno pa tudi npr. za posamezne poklicne skupine) – to so kolektivne pogodbe širše ravni. Na ravni posamezne gospodarske družbe se sklepajo kolektivne pogodbe ožje ravni – t.i. podjetniške kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen, če je izrecno določeno drugače. Kolektivna pogodba ožje ravni (podjetniška kolektivna pogodba) lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih in v (za delodajalca zavezujoči) kolektivni pogodbi širše ravni, razen, če je izrecno določeno drugače.
(2., 3., 4., 5. čl. Zakona o kolektivnih pogodbah – ZKolP)

S SPLOŠNIM AKTOM delodajalca delodajalec določa:

• organizacijo dela;
• obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.

V primeru, da pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, ki se sicer lahko urejajo v kolektivnih pogodbah. Splošni akt delodajalca lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih in v (za delodajalca zavezujoči) kolektivni pogodbi širše ravni, razen, če je izrecno določeno drugače.

Delodajalec mora delavcem omogočiti, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
(10. čl. ZDR-1)

 

VIR:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944